o orkestru
Že leta 1884 je Anton Weixler, tedanji nadučitelj na Muti, zbral glasbe željne fante in jih začel učiti igranja na instrumente, kupljene na Češkem. Pri nakupu instrumentov je v veliki meri pomagal tedanji župan in lastnik tovarne Otto Erber. Godbeniki so se resno oprijeli dela in čez zimo so se naučili igrati tri koračnice. Na velikonočni procesiji leta 1895 je 15 članska godba prvič javno zaigrala
Godba je z resnim delom nenehno napredovala, godbeniki so bili ponosni na njen razvoj, še bolj pa so na godbo bili ponosni krajani Mute, saj jih je spremljala na vseh vidnejših prireditvah. Število članov godbe se je ob izbruhu 1. svetovne vojne prepolovilo, a že leta 1919 je kapelnik Edo Wankmüller godbo pomladil in razširil repertoar. Lastniki tedanje tovarne so v polni meri podpirali delovanje godbe, to pa je botrovalo k dvigu kvalitete in nakupu novih instrumentov. Leta 1927 je godba štela 20 članov, do leta 1930 pa se je močno pomladila. To leto se je predstavila v novih uniformah in z novim, razširjenim repertoarjem, ki je poleg koračnic in zabavnih skladb zajemal tudi operetna in operna dela. V tem letu so si godbeniki uredili tudi svojo glasbeno sobo. Tovarniška godba tudi po izbruhu 2. svetovne vojne ni prenehala z delovanjem. Po ukazu je morala spremeniti repertoar. Igrala je na političnih in vojaških prireditvah. Po končani 2. svetovni vojni, leta 1945, sta Franc Skralovnik in Dominik Volovšek ponovno zbrala glasbenike. Z veliko zagnanostjo so se lotili dela in prvič nastopili na novembrskih državnih volitvah in ob prazniku republike. Leta 1951 je strokovno vodenje godbe prevzel Jože Miheu. Kar 40 novincev se je spoprijelo z instrumenti in notami. Leta 1952 so krajane Mute prebudili s prvomajsko budnico. Na vajah godbe, dne 19.11.1958, je bil izvoljen prvi upravni in nadzorni odbor Godbe na pihala Tovarne Muta. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Hrabro Sterdin, za predsednika nadzornega odbora pa Nado Zadnikar, kar je omogočilo, da se je lahko dirigent še bolj posvetil strokovnemu delu. Že naslednje leto je godba uspešno gostovala v Sv. Andražu v Avstriji.
Članstvo v godbi se je povečalo, glasbena soba v stavbi Industrijske kovinarske šole pa je postala premajhna, zato so se godbeniki odločili, da bodo s pomočjo Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta in s prostovoljnim delom adaptirali stari mlin. Po dveh letih trdega dela so leta 1966 odprli nov glasbeni dom.
Leta 1977 se je Godba na pihala Tovarne Muta preimenovala v PIHALNI ORKESTER MUTA. Pod okriljem podjetja Gorenje je orkester ob dodatni finančni podpori zelo napredoval. Udeleževal se je tekmovanj, hodil na gostovanja v tujino, dobil nove uniforme in instrumente. Leta 1991, ob spremembi političnega sistema v državi, so se zmanjšale tudi finančne dotacije. Orkester se danes financira iz proračuna občine Muta, velik delež pa k temu dodajo še podporni člani in delavci v podjetjih s svojimi prispevki. Danes v orkestru muzicira 60 članov. Mnogi med njimi imajo akademsko izobrazbo, veliko se jih izobražuje v srednjih glasbenih šolah, večina pa igra z znanjem nižje glasbene šole. Obenem se orkester z velikim spoštovanjem zaveda vloge starejših, dolgoletnih in tudi še aktivnih članov orkestra, ki so s svojim delom in angažiranjem oblikovali današnji nivo orkestra. V orkester prihaja vedno več mladih glasbenikov z velikim glasbenim znanjem, zato je potrebna izbira vedno zahtevnejšega repertuarja. Orkester ima dobro izdelano vizijo razvoja in zmagovalno strategijo na vseh tekmovanjih, v kar ga silijo člani s svojim znanjem, motivacijo in močno željo po napredku.
PRVIH 100 let Pihalnega orkestra Muta
Pred koncem 19. stoletja so se na Slovenskem začele ustanavljati godbe na pihala, gasilska in druga kulturna društva. Tako je bilo tudi na Muti v Dravski dolini, malem železarskem kraju.
Godba na pihala se na Muti omenja že od leta 1889, vendar so sledi poniknile. Bolj znan je podatek, da je občina Muta pričela z gradnjo prvega dravskega mostu Muta-Vuzenica 4. maja 1892. Na veliki slovesnosti ob razbitju prvega lesenega pilota v reko Dravo je tedaj igrala tudi godba na pihala.
Most so tako 1. januarja 1893 ob zvokih godbe in streljanju topičev izročili namenu v veliko veselje ljudstvu. Z dravskim mostom se torej začenja dolga glasbena zgodba Pihalnega orkestra Muta.
Znan je nakup pihalnih instrumentov. Tedanji lastnik tovarne na Muti in tudi župan občine Muta (med leti 1888 in 1912) Otto Erber st. je leta 1894 pomagal nastajajoči godbi pri nakupu pihalnih instrumentov s Češke. Instrumente naj bi plačal vsak godbenik sam, kakor tudi kapelnika, ki jih je učil igranja. V Muzeju na Muti je ohranjena bas krilovka iz tega časa.
Prvi kapelnik, nadučitelj Anton Weixler iz Mute, je mlade neuke glasbenike že toliko naučil, da so se lahko predstavili na velikonočni vstajenjski procesiji leta 1895 na Muti. Zaigrali so tri koračnice. Godba je štela 15 članov. Za to priložnost so si nakupili tudi godbene uniforme. Bile so črne barve, podobne rudarskim oziroma železarskim uniformam. Na kapah so imeli znak lire in dve kladivi.
Leta 1897 je godbo prevzel kapelnik Veigles in jo vodil tri leta. Imela je 17 članov.
Leta 1901 je godbo na pihala oz. tovarniško godbo, kot so ji pravili, prevzel Edi Wankmuller iz Vuzenice. Z rednimi godbenimi vajami se je kakovost igranja dvignila. Nastopali so na državnih in cerkvenih svečanostih, pri gasilskih paradah, igrali na ljudskih veselicah. pogrebih in drugod. Skratka, godba je postala neločljiv del mučkega javnega življenja, čeprav je štela le okoli 15 članov.
Izbruh prve svetovne vojne leta 1914 je bil za godbo usoden. Veliko godbenikov je odšlo v vojsko. Življenjske razmere so se poslabšale. Počasi je primanjkovalo dela. Vse manj je bilo volje in časa za vaje ter nastope.
Nekaj časa po končani prvi svetovni vojni leta 1918 se tovarniška godba ni mogla pobrati. Instrumenti so bili obrabljeni, pokvarjeni, zarjaveli, notni material in stojala večinoma uničeni, uniforme ponošene.
Nekdanji kapelnikk Edi Wankmuller je začel z ustanavljanjem nove godbe v letu 1919. Godbenikov je bilo komaj toliko, da so zasedli le glavne instrumente. Sprevidel je, da bo treba godbo razširiti in pomladiti. Zbral je mlade fante. Skozi celo zimo so redno vadili in se naučili toliko, da so v letu 1920 že lahko pričeli z javnimi nastopi. Godba je tkrat štela 20 članv.
Skozi nekaj let je godba na pihala s pomočjo firme Greinitz obnovila instrumente in toliko napredovala, da je redno sodelovala na različnih prireditvah.
Leta 1921 je bila sprejeta prva Ustava. Po vsej državi so se vrstile slovesnosti ob tem dogodku. Pred občinsko hišo na Muti je na proslavi godba zaigrala narodno himno.
Leta 1929 je bila razglašena Šestojanuarska diktatura, kar je pomenilo splošno prepoved delovanja delavsko-prosvetnih društev. Godba si je pred tem obdobjem omislila nove godbene uniforme; imela je tudi svojo glasbeno sobo. Večinoma so vadili ob nedeljah dopoldan. Razširili so repertoar igranja: koračnice, plesne skladbe, potpuriji in operna dela.
Leta 1933 je umrl veteran in dolgoletni kapelnik Edi Wankmuller, ki je tovarniško godbo vodil nad 33 let. Godbo prevzame Roman Werber, livar. Vodi jo do leta 1936, ko se odseli iz Mute.
Leta 1936 godbo prevzame Franc Čeru.
1938 godbo prevzame Rudolf Kerec, ki ga je pot iz Amerike in Prekmurja pripeljala na Muto. Število godbenikov se je zmanjšalo na 15 članov.
Leta 1941 pride do zloma stare Jugoslavije in pričetka vojne. Godbo prevzame Alfonz Naberžnik z Mute. Godba spremeni svoj način igranja. Spremlja pomembnejše vojaške in politične manifestacije. Ko se leta 1945 svetovna vojna konča Franc Skralovnik ponovno zbere nekaj starih godbenikov. Večina instrumentov in notnega gradiva je bila odtujena. Novembra so že igrali na državnih volitvah. Decembra je bila prva kulturna prireditev, ki jo je organizirala sindikalna organizacija, podružnica Muta. Nastopila je domača tovarniška godba in moški pevski zbor.
Septembra 1946 je že formirana 10- članska godba, ki nastopi iz slovesnosti ob otvoritvi vodovoda Sv. Primož-Muta.
Leta 1951 godbo prevzame kapelnik Jože Miheu.
Leta 1952 je bila godba na novo formirana in precej pomlajena. Prvi nastop pomlajene godbe je prvega maja ob prazniku dela. Godba dobi godbeno sobo v nekdanji jedilnici Srednje industrijske šole Muta na Spodnji Muti. Nabavljene so bile nove uniforme rjave barve.
1958 je izvoljen prvi upravni in nadzorni odbor tovarniške godbe. V tem letu so nakupili nove uniforme: modre hlače z belimi suknjiči in kapami.
1959 prvo gostovanje v tujini, St. Andraž na avstrijskem Koroškem. Prišlo je v navado, da godba vsako leto na silvestrovo igra po obratih tovarne.
1960 občina Radlje ob Dravi podpre godbo in pomaga pri nabavi novih instrumentov.
1964 tovarniška godba praznuje 75-letnico obstoja.
Leta 1966 je ob pomoči Tovarne Muta bil novi glasbeni dom na Sp. Muti predan namenu.
1973 na predvečer praznika republike, 29. novembra, pihalnni orkester izvede odmevni samostojni koncert. Istega leta ob veliki proslavi 400-letnice Tovarne na Muti pihalni orkester skupaj z združenimi pevskimi zbori Dravske doline sodeluje na proslavi.
1977 je bilo peto izbirno tekmovanje pihalnih orkestrov v Tržiču. V drugi težavnostni skupini so dosegli prvo mesto. V drugi težavnostni skupini je godba na finalnem tekmovanju v Rogaški slatini dosegla srebrno plaketo.
1979: nastop pihalnega orkestra v novih uniformah. Prvo figurativno tekovanje pihalnih orkestrov v koračnicah v Artičah. Dosegli prvo mesto, zlata plaketa.
1982 Pihalni orkester prejme najvišjo nagrado Občine Radlje ob Dravi. V tem letu zaradi bolezni preneha voditi Jože Miheu.
1983: vodenje godbe za kratek čas prevzameta Karli Miheu in Anton Šrajner. V tem letu je bil za dirigenta imenovan Vojko Trnjek (1983-2002).
1985 Pihalni orkester Muta proslavi 90-obletnico obsoja, kar je pripisati dejstvu, da je bilo jedro godbe vseskozi delavsko.
1988: Gostujejo na Televiziji Ljubljana. Nakupijo nove uniforme.
1990: 95-letnica delovanja Pihalnega orkestra Muta. Izvedejo jubilejni koncert.
1995: Praznovanje 100. obletnice Pihalnega orkestra Muta. Pripravili so jubilejni koncert, razvili nov prapor, nakupili nove modre uniforme, pripravili parado 13- godb, izdali kolendar godbe za leto 1996, pripravili in izdali jubilejni zbornik 100 let pihalnega orkestra Muta – vse v okviru prvega občinskega praznika občine Muta.
KONTAKT
Telefon
041 291 144
pihalniorkestermuta@gmail.com
Naslov
Livarska ulica 4, 2366 Muta